V 16. stoletju so mezdni delavci v idrijskem rudniku delali po osem ur na dan, nekaj v jami, nekaj zunaj nje. Tistim, ki so delali v jamah v posebno težkih razmerah, so podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Na današnji dan leta 1564 je vodstvo rudnika objavilo odlok o delu črpalcev vode. Po njem so lahko takšne delavce v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah zamenjali tudi pred potekom običajne izmene.
Sicer pa so bili sobotni popoldnevi in nedelje dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike je delo počivalo. Če sta bila v istem tednu dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa je moral delavec delati po običajnem razporedu. Tako rudarji zaradi številnih praznikov, ki jih je v tistem času predpisoval cerkveni koledar, niso bili prikrajšani pri zaslužku.
—–
Na današnji dan leta 1694 se je v kraju Berbenno di Valtellina v Italiji rodil podjetnik in zemljiški posestnik MICHELANGELO ZOIS. V Ljubljano je prišel verjetno prek Trsta in se zaposlil pri veletrgovcu Petru Antonu Codelliju. Pozneje je ustanovil trgovsko družbo, okoli leta 1727 pridobil v Ljubljani meščanstvo in kupil več hiš. Po bratu je prevzel trgovino v Benetkah in jo razširil v nemške dežele, Švico in Malo Azijo ter ustanovil še tretjo trgovsko družbo, v katero je vključil tudi sina Žigo Zoisa. Kupil je rudne jame, kopišča in večino fužin na Gorenjskem in si tako pridobil monopolni položaj pri prodaji železa v Italiji. Zaradi izjemne poslovne uspešnosti sta mu bila podeljena dedno plemstvo in baronat. Michelangelo Zois je opravljal tudi najuglednejše funkcije v trgovskih združenjih, njegove nasvete pa so upoštevali celo na dunajskem dvoru.
—–
Časnikar in politik ENGELBERT BESEDNJAK – leta 1920 je na Dunaju doktoriral iz prava – se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen 1924. leta) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Terjal je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Takšna politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil na današnji dan leta 1894 v Trstu.
—–
Literarni zgodovinar JOŽE POGAČNIK je leta 1963 v Zagrebu doktoriral z disertacijo o Josipu Stritarju. Pozneje je bil redni profesor na filozofski fakulteti v Novem Sadu in od leta 1992 na pedagoški fakulteti v Mariboru. Njegovo poglavitno delovno področje je bila slovenska literarna zgodovina, ukvarjal pa se je tudi s primerjalnimi vprašanji, predvsem z odnosi med južnoslovanskimi književnostmi, s teorijo literature in kulture ter z razvojem slavistike.
Kot samostojno raziskovalno smer je razvil primerjalno jugoslavistiko ter ji izdelal temeljna načela in metodologijo. Pogosto je predaval v tujini in v tujih jezikih tudi precej objavljal.. Med bivanjem zunaj Slovenije je vzpostavljal obojestranske literarne in kuluturne zveze ter širil poznavanje slovenske litrerature v tujini. Njegov najpomembnejši dosežek na tem področju je Antologija slovenske književnosti v 30-ih knjigah, ki jo je izdala Matica srpska v Novem Sadu. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Kovôrju pri Tržiču.