Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič, se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
—–
Tržič na Gorenjskem je imel zaradi svoje lege in obilne vodne sile že od nekdaj dobre možnosti za razvoj domače obrti, predvsem kovaštva in usnjarstva. Tržiški usnjarji so se združili v ceh že leta 1662, to obrt pa je spremljala tudi čevljarska. Ta se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja že začela razvijati v industrijo. Leta 1906 je v Tržiču začel izdelovati čevlje tudi Peter Kozina. Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, se izučil za trgovca v Šmartnem pri Litiji, delo pa je dobil pri trgovcu Krisperju v Ljubljani.
Nekaj let je prodajal obutev po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji in celo v baltskih deželah, leta 1906 pa je začel s pomočjo domačih čevljarjev izdelovati čevlje v Tržiču. Najboljše je združil v skupni delavnici in tako pocenil izdelavo ter omogočil uvedbo strojev. Začel je z desetimi delavci: serijsko so prirezovali usnje in šivali zgornje dele obutve, preostalo pa so naredili obrtniki v svojih delavnicah. Čez nekaj let je že zgradil tovarno, na današnji dan leta 1913 pa se je podjetje preimenovalo v “Peter Kozina in družabniki” ali na kratko PE-KO. Tovarna je zaposlovala 300 delavcev, na leto pa je izdelala po 460.000 parov čevljev.
—–
Kipar FRANCE ROTAR je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
——
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica pa je bila nared pozneje in prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934. Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič, se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan leta 1910. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
—–
Tržič na Gorenjskem je imel zaradi svoje lege in obilne vodne sile že od nekdaj dobre možnosti za razvoj domače obrti, predvsem kovaštva in usnjarstva. Tržiški usnjarji so se združili v ceh že leta 1662, to obrt pa je spremljala tudi čevljarska. Ta se je v zadnjih desetletjih 19. stoletja že začela razvijati v industrijo. Leta 1906 je v Tržiču začel izdelovati čevlje tudi Peter Kozina. Rodil se je v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem, se izučil za trgovca v Šmartnem pri Litiji, delo pa je dobil pri trgovcu Krisperju v Ljubljani.
Nekaj let je prodajal obutev po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji in celo v baltskih deželah, leta 1906 pa je začel s pomočjo domačih čevljarjev izdelovati čevlje v Tržiču. Najboljše je združil v skupni delavnici in tako pocenil izdelavo ter omogočil uvedbo strojev. Začel je z desetimi delavci: serijsko so prirezovali usnje in šivali zgornje dele obutve, preostalo pa so naredili obrtniki v svojih delavnicah. Čez nekaj let je že zgradil tovarno, na današnji dan leta 1913 pa se je podjetje preimenovalo v “Peter Kozina in družabniki” ali na kratko PE-KO. Tovarna je zaposlovala 300 delavcev, na leto pa je izdelala po 460.000 parov čevljev.
—–
Kipar FRANCE ROTAR je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
——
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica pa je bila nared pozneje in prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934. Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih; to je bil najdaljši skok dotlej.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov