Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov