Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov