Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in ortoped FRANC MLINAŘ je v Ljubljano prišel leta 1918. Zavzemal se je za graditev sodobne ortopedske bolnišnice, vendar je dosegel le ustanovitev ortopedskega oddelka v sklopu kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Ljubljani. Kot primarij si je prizadeval za njegovo razširitev ter spodbujal ustanavljanje raznih društev za ortopedsko gimnastiko. Pod njegovim vplivom je žensko kulturno društvo Atena leta 1924 v Mladiki ustanovilo ortopedski telovadni zavod za šolsko mladino. Zdravnik Franc Mlinař se je rodil na današnji dan leta 1889 v Majetinu na Češkem.
—–
MATIJA DOLENC je študiral pravo na Dunaju, leta 1848 postal odvetnik in se kmalu uvrstil med najvidnejše dunajske poklicne kolege. Pomagal je tudi slovenskim kmetom, ki so tja prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Bil je ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija in zanj oblikoval najpomembnejše dokumente. Med drugim je sodeloval pri prevajanju Občega državnega zakonika, bil član državnega sodišča ter zastopnik banke Rotschild in mnogih bogatašev. Matija Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1810 v Vipavi.
—–
Literarni zgodovinar in prevajalec STANKO JANEŽ je leta 1935 diplomiral iz slavistike, nato pa poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil profesor ruščine na ekonomski fakulteti, nato v Sarajevu lektor za slovenščino in bibliotekar, po vrnitvi v Slovenijo pa je poučeval v Ajdovščini in Cerknici. Kot študent je objavljal črtice, pozneje pa pisal književne ocene ter prevajal iz več jezikov. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešernovih in Seliškarjevih del, pripravil madžarsko antologijo slovenske literature ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah slovenske in jugoslovanske književnosti. Stanko Janež se je rodil na današnji dan leta 1912 na Rakeku.
—–
Književnik in gledališki igralec DUŠAN MEVLJA je na učiteljišču v
Mariboru končal dva letnika, nato pa so ga zaradi suma, da je član ilegalne mladinske organizacije, izključili. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in leta 1943 odšel v partizane; pridružil se je Slovenskemu narodnemu gledališču na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Po koncu vojne je postal član mariborske Drame; gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, 19 let pa je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero.
Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramske tekste in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista in eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Za dolgoletno umetniško delo v gledališču je dobil naziv »ambasador Slovenskega narodnega gledališča Maribor«, nekaj pred smrtjo pa še priznanje »pečat mesta Maribor«. Dušan Mevlja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mariboru.
Španski slikar FRANCISCO GOYA je bil član Kraljeve akademije v Madridu, od leta 1786 pa uradni slikar na španskem dvoru. Ustvarjal je ob koncu dobe rokokoja in v prvem obdobju klasicizma, vendar je njegova močna ustvarjalna osebnost presegla vse slogovne značilnosti. Bil je oster in kritičen opazovalec in neusmiljen realist. Njegove kompozicije iz sodobnega življenja in zgodovine, med njimi znamenito »Streljanje upornikov«, označujejo novo dobo v evropskem slikarstvu. Izdelal je tudi mnogo gravur, v katerih je z invencijo brez primere in z grozljivim sarkazmom prikazal zločine inkvizicije, grozovitosti vojne in človeške napake. Sicer pa je slikal predvsem portrete in ti sodijo med najlepše v tej slikarski zvrsti. Francisco Goya se je rodil na današnji dan pred 270-imi leti v kraju Fuentetodosu blizu Zaragoze v Španiji.
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov