Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan leta 1868 začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805i se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan leta 1868 začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805i se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov