Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov