Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Neveljaven email naslov