Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.04.2016


Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.04.2016


Škof in pridigar BALTAZAR RADLIČ se je rodil na današnji dan leta 1533 v Višnji Gori. Teologijo je študiral na Dunaju, nato je bil kanonik, stolni dekan in generalni vikar v Ljubljani. Kot stolni pridigar si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, v katerih je pridigal slovensko. V tem rokopisu je prevod odlomka iz Lukovega evangelija, ki je jezikovno zelo čist in neodvisen od Trubarjevega prevoda. Kot zbiralec knjig je dal natisniti tudi svoj ekslibris. Po smrti škofa Galušiča ga je nadvojvoda Karel leta 1578 imenoval za njegovega naslednika, a Baltazar Radlič je umrl še pred posvečenjem.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——-
Arhitekt in urbanist MARJAN TEPINA je leta 1936 diplomiral pri Jožetu Plečniku s temo o Južnem trgu sredi Ljubljane in nekaj pozneje odšel v Pariz, kjer je leto dni delal pri znamenitem arhitektu Le Corbusieru. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto, bil interniran, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanski vojski. Po osvoboditvi je opravljal različne dolžnosti v republiški upravi, nato je bil direktor Zveznega zavoda za urbanizem v Beogradu, generalni konzul Socialistične federative republike Jugoslavije v Trstu, direktor Urbanističnega inštituta Slovenije, jugoslovanski delegat v Komiteju za okolje pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu ter predstavnik v Stanovanjskem komiteju Ekonomske komisije Združenih narodov v Ženevi.
Leta 1975 je na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral in nato kot redni profesor predaval teorijo in politiko varstva okolja. Poleg strokovnih člankov je objavil tudi več samostojnih del, v katerih se kaže njegov razvoj od modernističnega racionalizma do zmernega ekologizma. V letih od 1961 do 67 je bil Marjan Tepina ljubljanski župan, ki se mu je tedaj reklo predsednik Mestnega sveta Ljubljana.
Njegov mandat je zaznamoval velik razvoj in rast mesta: med drugim sta bila končana železniška podvoza na Celovški in tedanji Titovi cesti, začela se je graditev stanovansjkega naselja Murgle, prenovljena sta bila hotela Ilirija in Lev, obnovljena je bila blagovnica Nama in odprta Modna hiša, postavili so temeljni kamen za veleblagovnico Maximarket, začeli graditi klinični center ter postavili dvorano Tivoli, ki je postala središče kulturnih in športnih prireditev. V času Tepinovega županovanja se je Ljubljana še bolj odprla mednarodnim povezavam: pobratila se je z italijanskima mestoma Pesarom in Parmo, s Chemitzem v tedanji Zvezni republiki Nemčiji in s slovaško Bratislavo. Marjan Tepina se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
—–
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911 – v stavbi današnje Opere – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, a je kljub temu imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in tako je gledališče izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 16 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov