Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov