Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JURIJ JONKE se je rodil na današnji dan leta 1777 v Kónca vasi na Kočevskem. Že od mladosti se je ukvarjal s čebelami, ko pa je bil kot župnik v Črmošnjicah leta 1834 upokojen, se jim je popolnoma posvetil. Kot član Kranjske kmetijske družbe je s konkretnimi predlogi pospeševal domače čebelarstvo. Že leta 1836 je napisal knjižico “Krajnski čbelarčik – kratko podučenje čbele rediti in s njimi prav ravnati”. Kratko in razumljivo napisana knjižica se je hitro razširila med slovenskimi čebelarji, saj je Jurij Jonke že v predgovoru ugotovil, da obsežnih in težko razumljivih knjig kmet nima časa prebirati.
—–
IVO KERMAVNER sodi med pionirje slovenske orodne telovadbe. Večkrat je bil jugoslovanski prvak v vajah na orodju in zmagovalec vrste mednarodnih tekmovanj. Bil je glavni organizator telovadcev slovenskega Orla in vodja slovenske reprezentančne vrste, ki je štirikrat zmagala na mednarodnih tekmah katoliških telovadcev. Devet let je bil tudi urednik športnih strani časopisa “Slovenec”. Ivo Kermavner se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Profesor JOŽE RIHAR je leta 1965 z disertacijo “Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu” postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladnem panju.
Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji (vodil je skupino za preučevanje gozdnega medenja), v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, od leta 1956 pa je bil tudi pogost predavatelj čebelarstva v naših radijskih oddajah. Leta 1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje.
Za svoj pedagoški, znanstveni in strokovni opus, ki obsega 673 objavljenih del, je prejel več kot 25 pomembnejših domačih in tujih priznanj, med njimi tudi odličje, s katerim ga je leta 1969 Svetovna čebelarska organizacija uvrstila med 35 najuglednejših čebelarskih znanstvenikov na svetu. Jože Rihar se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.
—–
Klarinetist in pedagog MIHAEL GUNZEK je leta 1951 diplomiral na glasbeni akademiji v Beogradu. Sicer je že od leta 1939 igral v beograjskih orkestrih, leta 1946 pa je postal član Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana ter pozneje še Ansambla Slavko Osterc. Poučeval je na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solist je nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije ter prvič izvedel in posnel večino novejših slovenskih del za klarinet in klavir. Bil je mentor pihalnih in trobilnih skupin v simfoničnih orkestrih, deloval je tudi kot dirigent ter bil dolgoletni vodja Trboveljske pihalne godbe. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Betettovo nagrado. Zaslužni profesor Mihael Gunzek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov