JANEZ NEPOMUK ROZMAN je bil po odhodu Francozov začasni ljubljanski mer, nato pa do leta 1819 začasni župan. V njegovem času so uredili kanalizacijo ter zgradili most čez Gruberjev prekop na Spodnjih Poljanah in Mesarski most, predhodnika današnjega Zmajskega mostu. V Tivoliju so nasadili tri drevorede jagnedi in robidinj, uredili drevored na Grajskem griču, s prostovoljnimi prispevki meščanov postavili nov stolp za uro, pod Gričem pa zgradili mestno hladilnico. Ljubljanski župan Janez Nepomuk Rozman se je rodil na današnji dan leta 1774 v Ljubljani.
—-
Društvena in politična delavka JOSEPHINE ZAKRAJŠEK se je rodila na današnji dan leta 1904 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Z izobraževanjem v večernih šolah si je pridobila naziv upravne delavke in je bila nato med drugim upravnica Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. V demokratski stranki je bila dejavna zlasti pri organiziranju ženskih sekcij, sodelovala pa je tudi s Slovensko podporno jednoto in v Ameriški dobrodelni zvezi. Od leta 1939 do 1979 je bila glavna tajnica Progresivnih Slovenk Amerike, vmes tudi predsednica, in si prizadevala za ustanavljanje krožkov zunaj Clevelanda.
Leta 1944 je Josephine Zakrajšek ustanovila odbor za zbiranje pomoči domovini, postala glavna odbornica podobnega jugoslovanskega odbora ter glavna nadzornica in blagajničarka Slovensko-ameriškega narodnega sveta, ki je zbiral humanitarno pomoč za domovino. Po drugi svetovni vojni je pomagala pri zbiranju pomoči za pediatrično kliniko v Ljubljani, slovenski kulturni dom v Trstu, za žrtve potresa v Skopju, sodelovala pri zidavi doma za ostarele v Clevelandu in pri organizaciji prve turneje Slovenskega okteta med ameriškimi Slovenci. Sodelovala je tudi z ameriškim Rdečim križem. Za svoje delo je Josephine Zakrajšek dobila več ameriških priznaj, leta 1945 pa je bila odlikovana z jugoslovanskim redom zaslug za narod.
—–
Kip Primoža Trubarja, delo tedaj najpomembnejšega slovenskega kiparja Franca Bernekerja, so v Ljubljani odkrili na današnji dan leta 1910. Postavitev je zasluga takratnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, predlog zanj pa je dal pesnik Anton Aškerc. Županu je svetoval, naj izvede javno akcijo za zbiranje denarja, toda Hribar se je zavedal, da Trubar ni Prešeren, da ni »ljudski« in da bo moral najti denar kje drugje. Sredstva za spomenik je nato prispevala Ljubljanska kreditna banka, ki je prvemu možu kranjskega stolnega mesta vsako leto dodelila določeno vsoto za to, da jo po svoji presoji razdeli za različne narodne namene.
Ob odkritju spomenika je Aškerc navdušeno zapisal: »Mojster Berneker je vdihnil belemu marmorju pravo umetniško življenje. To ni mrtev kip, to je živi Trubar, tisti Trubar, ki ga pozna izobraženi in svobodomiselni rojak iz naše zgodovine!«
Sicer pa je od ideje do postavitve kipa Primožu Trubarju preteklo kar nekaj let, saj je prav takrat na Slovenskem divjal neusmiljen kulturni boj med liberalci in klerikalci zaradi priznanja pomena protestantskih reformatorjev za moderno slovenstvo.
—–
Častnik in diplomat FRANC PRIMOŽIČ MARKO se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni boj, vendar so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče v Italiji. Junija leta 1943 je pobegnil in postal načelnik štaba Primorske operativne cone, opravljal pa je tudi več pomembnih poveljniških dolžnosti na Koroškem. Po osvoboditvi je bil med drugim v diplomatski službi v Trstu in Washingtonu ter veleposlanik v Iraku. Tam je leta 1963 tudi umrl. Franc Primožič Marko se je rodil na današnji dan leta 1915 v Šentjakobu v Rožu.