Cehi in podobne oblike povezovanja, ki so stoletja urejali odnose med mojstri, pomočniki in vajenci, so z razmahom industrijske revolucije in uvajanjem liberalnega gospodarstva izgubili svoj pomen. V težavnem položaju so se znašli predvsem pomočniki in vajenci, saj so postali le poceni delovna sila. Takšne razmere so v Nemčiji spodbudile ustanovitev prvega društva katoliških rokodelskih pomočnikov. To naj bi poskrbelo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter uredilo odnose z mojstri.
Na današnji dan leta 1855 se je prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov organizirala tudi v Ljubljani. Poleg dodatnega izobraževanja so v društvenih prostorih potekali še družabna srečanja ter glasbeni in gledališki nastopi. Sredi osemdesetih let 19. stoletja je društvo ob pomoči podpornikov in nekdanjih članov sezidalo Rokodelski dom v Komenskega ulici in ustanovilo tudi bolniško blagajno. Do leta 1930 je bilo v Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov sprejetih več kot 2500 članov in številni izmed njih so pozneje postali ugledni ljubljanski mojstri.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar JAKOB ŠOLAR se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Rudnem pri Dražgošah. Teologijo je končal v Ljubljani, nato je študiral slovenščino in francoščino, po diplomi pa se je dve leti izpopolnjeval v Parizu. Pisal je o vprašanjih slovenskega jezikoslovja in bil soavtor slovarja slovenskega jezika, slovnice in pravopisa. Jakob Šolar je med drugim uredil Detelove spise ter knjižno zbirko “Cvetje iz domačih in tujih logov”.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme.
Leta 1946 je odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan leta 1945 popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.