Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Drabósnjah pri vasi Kostanji nad Vrbskim jezerom se je na današnji dan leta 1768 rodil znani koroški ljudski pesnik in pisatelj ANDREJ ŠUSTER DRÁBOSNJAK. Bil je originalen vaški vseznalec in samouk. V svoji čudaški vnemi si je omislil svojo lastno primitivno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo. Zanj pravijo, da je zlagal pesmi tudi med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem.
Najprej je natisnil pet svojih pesmi, največjo popularnost pa je dosegel s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere teh iger je uprizoril sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po Slovenskem in Koroškem. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka v okorni, a pristni rožanski besedi odseva notranji svet trpečega koroškega rojaka.
—–
ANTON HAFNER je bil od 12. do 15. maja 1918. leta glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov iz maršbataljonov 17. pešpolka v Judenburgu. Po poklicu je bil tesar in železniški delavec. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil dvakrat ranjen. Aprila leta 1918 je bil znova vpoklican v 17. pešpolk, kjer je začel pripravljati upor in vodil prevzem oblasti v Judenburgu. Upor so zadušili, Hafnerja pa aretirali in pred naglim sodiščem skupaj s tremi tovariši obsodili na smrt. Anton Hafner se je rodil na dananji dan leta 1887 v Godešiču pri Škofji Loki.
—–
Zdravnik BOGDAN BRECELJ je opravil specialistični izpit iz kirurgije, poleg tega pa se je v Berlinu, na Dunaju, v Pragi, Bologni in Padovi specializiral še iz ortopedije in leta 1937 prevzel vodstvo ortopedskega odseka kirurškega oddelka v Ljubljani. Od leta 1944 je bil glavni kirurg sanitetnega oddelka Glavnega štaba Slovenije, avgusta leta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja medicinske fakultete v Ljubljani.
Kmalu po osvoboditvi je organiziral ortopedske bolnišnice v Valdoltri, Rovinju in Šempetru pri Gorici ter ustanovil zavode za rehabilitacijo v Kamniku, Ljubljani in Laškem. Na kliniki za ortopedijo je uvedel nove metode zdravljenja ter organiziral kostno banko za Slovenijo, prvo v Jugoslaviji. Dve desetletji je vodil Gorsko reševalno službo, vrsto let pa je bil tudi vodja zdravniškega konzilija predsednika Jugoslavije Josipa Broza. Bogdan Brecelj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Na današnji dan pred 40-imi leti je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres pred štirimi desetletji je bil najhujša naravna katstrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov