Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.05.2016


Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.05.2016


Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 42 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov