Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.05.2016


Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.05.2016


Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov