Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov