Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, z jezdeci ali z vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi čez slovenske pokrajine, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, v katero je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delavnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.
V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše, da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Čez naše dežele je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.
Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.
Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije – »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.
—–
MAJDA STROBL je 1954. leta doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na njej je bila do leta 1983 redna profesorica za ustavno pravo, vmes pa štiri leta še dekanica. Bila je tudi sodnica slovenskega ustavnega sodišča, leta 1984 pa je dobila naziv zaslužne profesorice ljubljanske univerze. Bila je pobudnica za ustanovitev magistrskega študija za pravno-politično področje in ustavno pravo. Z znanstveno-raziskovalnim, pedagoškim in mentorskim delom je pomembno prispevala k razvoju ustavnopravne znanosti in stroke.
Rodila se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Znameniti genovski pomorščak KRIŠTOF KOLUMB se je v prepričanju, da je Zemja okrogla, namenil pluti proti Zahodu in tako doseči bogate dežele na Vzhodu: Japonsko in Kitajsko ter Indijo. Avgusta leta 1492 je odplul iz Kadiškega zaliva v Španiji in po več kot dvomesečnem potovanju pristal ob majhnem otoku Guanahani ali San Salvadorju – Svetem Odrešeniku – v skupini Bahamskega otočja. Zatem je odkril še Kubo in Haiti, na naslednjih treh potovanjih pa Antilsko otočje ter Srednjo in Južno Ameriko. Krištof Kolumb se je rodil avgusta ali oktobra leta 1451, umrl pa je na današnji dan pred 510-imi leti v Valladolidu v Španiji.