Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan 230-imi leti pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarsklem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice.
Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Matko Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Mengšu.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Prevaljah na Koroškem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 v vseh dednih deželah svoje monarhije z dekretom razpustil samostane, ki niso bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in socialno delo, na današnji dan 230-imi leti pa je podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice v Ljubljani, ki naj bi jo uredili v enem teh zapuščenih samostanov. Izbrali so samostan diskalceatov na Ajdovščini ( na vogalu z današnjo Dalmatinovo ulico). Prevzeli in uredili so ga usmiljeni bratje iz Trsta in v njem odprli tudi javno lekarno.
Ko je po dveh letih cesar spet prišel v Ljubljano in si ogledal bolnišnico, je ukazal prezidati tudi cerkev in zakristijo v bolniške sobe in zgraditi prostore za duševne bolnike. Bolnišnica je pozneje izpod mestnega okrilja prešla pod deželno in delovala dobro stoletje – vse do hudega potresa aprila leta 1895.
—–
PETER KOZINA je bil najprej trgovec in trgovski potnik, pozneje pa čevljarski podjetnik. V Ljubljani je ustanovil podjetje za izvoz izdelkov domače obrti in čevljev, leta 1903 pa skupaj z Gospodarsko banko in Zadružno zvezo še podjetje Peter Kozina&Comp. in ob pomoči kapitala Zadružne zveze začel v Tržiču graditi tovarno čevljev, pozneje znano pod imenom PEKO; leta 1917 je postal njen edini lastnik. Med svetovnima vojnama je odprl približno 50 prodajaln s čevlji. Podjetnik Peter Kozina se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Dolenji vasi pri Ribnici.
—–
MATKO PRELOVŠEK je na Dunaju diplomiral iz gradbeništva in najprej delal pri deželnem stavbarsklem uradu v Ljubljani, nato pri mestnem gradbenem uradu. Odločilno je prispeval k popotresni prenovi Ljubljane, saj je posebno skrb namenjal mestni infrastrukturi, regulaciji Ljubljanice in izsuševanju Barja. Med drugim je sodeloval pri graditvi kompleksa dekliškega liceja Mladika, gimnazije za Bežigradom in mestne klavnice.
Po vrnitvi arhitekta Jožeta Plečnika iz Prage leta 1921 je Matko Prelovšek dosegel, da je le-ta lahko nemoteno uresničeval svojo vizijo slovenske prestolnice. Tako je ime gradbenika Prelovška neločljivo povezano z nastajanjem “Plečnikove Ljubljane”, saj je ta načrt kljub kratkovidnosti takratnih mestnih politikov znal uspešno uresničiti. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Mengšu.
—–
Pisateljica in odvetnica LJUBA PRENNER je bila v letih od 1936 do 39 odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. 1941. leta je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Po vojni je bila odvetnica; zaradi nestrinjanja z novo oblastjo je bila nekaj časa zaprta. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest “Neznani storilec”. Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare “Slovo od mladosti.” Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Prevaljah na Koroškem.
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov