Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov