Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
——
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1908 rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
——
S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 je skupščina na današnji dan leta 1991 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUŠTIN PRUGL, bolj znan po pridevku Tyfernus – nadel si ga je po rojstnem kraju Laškem, kjer se je rodil v 70-ih letih 15. stoletja – je ena najmarkantnejših razumniških osebnosti v slovenski zgodovini prve tretjine 16. stoletja. Umrl je leta 1536. Vsestransko razgledani in dejavni humanist se je pomembno uveljavil kot arhitekt in zlasti kot zgodnji arheolog, predvsem pa zbiralec rimskih napisov. Po uničujočem potresu leta 1511 je v Ljubljani med drugim na novo pozidal škofijski dvorec in naredil tudi načrte za obnovo poškodovanega mestnega obzidja.
Avguštin Prugl Tyfernus je tudi na Slovenskem prvi znani zbiralec rimskih napisov – epigrafov. Te njegove prepise so v svoja dela uvrščali mnogi poznejši avtorji, arheologi in zgodovnarji in je tako tudi zaradi njih poznavanje antične zgodovine točnejše in bogatejše.
——
Častnik VLADIMIR VAUHNIK je bil po začetnem šolanju na dunajski vojaški akademiji vpoklican na fronto, v letih 1918 in 19 pa je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Nato se je v Beogradu šolal na višji vojaški in generalštabni šoli ter se izpopolnjeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu ter se razvil v dobrega obveščevalca; v Beograd je poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Kraljevino Jugoslavijo. Po začetku vojne je bil v Berlinu kratek čas zaprt, nato pa je odšel v Zagreb ter se priključil vojski Neodvisne države Hrvatske.
Že jeseni istega leta je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tod poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu, pri tem pa je poudarjal strateški pomen Trsta in Slovenije. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija ob ustreznih političnih preureditvah v Srednji Evropi izognila komunizmu. Leta 1948 je odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom. Vladimir Vauhnik se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Míhalovcih v okolici Ormoža.
—–
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1908 rodil slikar SLAVKO PENGOV. Sprva je slikal poudarjeno realistične podobe v olju, nato pa se je vedno bolj ukvarjal s stenskim slikarstvom, kjer je tudi dosegel največje uspehe; to njegovo delo predstavlja najobsežnejši opus te vrste v slovenski umetnosti 20. stoletja. Pri stenskih figuralnih kompozicijah je vrsto let sodeloval z odličnim arhitektom Jožetom Plečnikom. Pri vsem svojem delu si je prizadeval za monumentalnost, jasno kompozicijo in dognano risbo. Po osvoboditvi je ustvaril vrsto poudarjenih epskih in realističnih fresk z motivi iz narodnoosvobodilnega boja. Te so v vladni vili na Bledu, Metalurškem inštitutu v Ljubljani in v zgradbi slovenskega parlamenta. Ob vsem tem je bil slikar Slavko Pengov tudi odličen portretist in knjižni ilustrator.
——
S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi iz leta 1974 je skupščina na današnji dan leta 1991 določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari trikolori zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. Njeno besedilo so tri kitice iz Prešernove Zdravljice, melodija pa je vzeta iz istoimenske skladbe Stanka Premrla.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov