Kipar VEIT KÖNIGER se je rodil na današnji dan leta 1729 v Sestu na Tridentskem. Bil je zadnji pomembni graški baročni kipar, ki je tradicijo štajerske province prepletel s klasično akademsko maniro in dunajskim rokokojem. Na slovenskem Štajerskem je v šestdesetih in sedemdesetih letih 18. stoletja ustvaril nekaj izjemnih kipov, za katere so značilne liričnost, lepota in gracilnost. Kipar Veit Königer je imel na Slovenskem veliko posnemovalcev.
—–
Pedagog in naravoslovec HENRIK SCHREINER je leta 1877 na Dunaju končal študij prirodopisa, matematike in fizike ter nato poučeval v Bolzanu na Južnem Tirolskem in v Innsbrucku. Leta 1890 je bil imenovan za ravnatelja državnega moškega učiteljišča v Mariboru in ta zavod vodil trideset let. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Slovenske šolske matice in njen dosmrtni predsednik, sodeloval je v boju proti ponemčenju Maribora, v slovensko pedagoško delovanje pa je prenašal napredne strokovne zamisli ter se zavzemal za delovno šolo in višje izobraževanje učiteljev. Ob številnih člankih, razpravah in strokovnih knjižnih delih je leta 1897 v soavtorstvu napisal tudi prvo »Nemško vadnico za slovenske ljudske šole«. Henrik Schreiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljutomeru.
—–
Gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik IGNACIJ BORŠTNIK se je rodil na današnji dan leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Nekaj let je bil bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev v tistem času še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati amaterski značaj takratnega gledališča.
Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvatsko narodno kazalište. Tam je leta 1900 je prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega teksta v hrvaškem jeziku.
Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Po njem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival – Borštnikovo srečanje. Na njem podeljujejo nagrade najboljšim predstavam, igralcem in režiserjem ter častne nagrade za življenjsko delo – Borštnikov prstan.
—–
Speleolog in krasoslovec ÉDOUARD ALFRED MARTEL se je rodil na današnji dan leta 1859 v Pontoisu v Franciji. Je začetnik francoske speleologije ter ustanovitelj speleološkega društva in speleološke revije. Postojno in Kras je obiskal trikrat. Ob pomoči članov postojnskega društva Anthorn je leta 1893 prvi preplul podzemeljsko reko Pivko od Postojnske do Magdalenske jame in ugotovil, da je že raziskana Postojnska jama za dva kilometra daljša ter s tem najdaljša v Evropi. V svojem najobsežnejšem delu »Les Abímes« (»Brezna«) je francoski speleolog Édouard Alfred Martel slovenskemu krasu namenil 57 strani, v 21-ih monografijah in člankih pa je podrobno opisal slovenske kraške pojave.