Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1697 se je v Ljubljani rodil podjetnik in teoretik merkantilizma FRANC HENRIK RAKOVEC. Filozofijo je študiral na Dunaju, logiko v Gradcu in Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Leuvnu v Belgiji. Izpopolnjeval se je tudi na Nizozemskem, v Angliji in Italiji. Imel je številne pomembne gospodarske funkcije v nekdanji avstrijski monarhiji; pisal je o denarju, notranjeavstrijskih mitninah, carinah, cestah, plovbi po Savi in Ljubljanici, tržaškem gospodarstvu in podobnem. Ohranjeni so številni njegovi rokopisi, ki obravnavajo takratne teorije o državnih financah in državnem gospodarstvu. Leta 1747 je cesarica Marija Terezija Francu Henriku Rakovcu in njegovim potomcem podelila baronski naslov.
—–
Slikar JOŽEF JAKOB TOMINC se je rodil na današnji dan leta 1790 v Gorici. Že zelo mlad je prišel v Rim in se učil pri različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi portretirancev, predvsem obrazov in oblačil ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Jožef Jakob Tominc z ljubljanskima sodobnikoma Mihaelom Strojem in Matevžem Langusom zaokroža poglavje v slovenski likovni umetnosti 19. stoletja.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Karol Pahor je do leta 1966 poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
Zgodovinar in arhivist VIKTOR VRBNJÁK je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim osebam ter znanstvenih srečanj o njih. Pisal je o prosvetnih, kulturnih in političnih razmerah na slovenskem Štajerskem v 19. in 20. stoletju.
Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različna poljudna in strokovna glasila. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še številne druge strokovne in znanstvene publikacije. Viktor Vrbnják se je rodil na današnji dan leta 1934 v Séliščih v okolici Gornje Radgone.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1697 se je v Ljubljani rodil podjetnik in teoretik merkantilizma FRANC HENRIK RAKOVEC. Filozofijo je študiral na Dunaju, logiko v Gradcu in Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Leuvnu v Belgiji. Izpopolnjeval se je tudi na Nizozemskem, v Angliji in Italiji. Imel je številne pomembne gospodarske funkcije v nekdanji avstrijski monarhiji; pisal je o denarju, notranjeavstrijskih mitninah, carinah, cestah, plovbi po Savi in Ljubljanici, tržaškem gospodarstvu in podobnem. Ohranjeni so številni njegovi rokopisi, ki obravnavajo takratne teorije o državnih financah in državnem gospodarstvu. Leta 1747 je cesarica Marija Terezija Francu Henriku Rakovcu in njegovim potomcem podelila baronski naslov.
—–
Slikar JOŽEF JAKOB TOMINC se je rodil na današnji dan leta 1790 v Gorici. Že zelo mlad je prišel v Rim in se učil pri različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi portretirancev, predvsem obrazov in oblačil ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Jožef Jakob Tominc z ljubljanskima sodobnikoma Mihaelom Strojem in Matevžem Langusom zaokroža poglavje v slovenski likovni umetnosti 19. stoletja.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Karol Pahor je do leta 1966 poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
Zgodovinar in arhivist VIKTOR VRBNJÁK je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim osebam ter znanstvenih srečanj o njih. Pisal je o prosvetnih, kulturnih in političnih razmerah na slovenskem Štajerskem v 19. in 20. stoletju.
Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različna poljudna in strokovna glasila. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še številne druge strokovne in znanstvene publikacije. Viktor Vrbnják se je rodil na današnji dan leta 1934 v Séliščih v okolici Gornje Radgone.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov