Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
—–
Slikarka in ilustratorka ROŽA PIŠČANEC je leta 1949 diplomirala na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost, dve leti pozneje pa končala še slikarsko specialko. Kot likovna pedagoginja je poučevala na ljubljanskih šolah. Ilustrirala je vrsto slikanic in njene upodobitve v knjigi Frana Levstika »Kdo je napravil Vidku srajčico« so postale pomemben del zakladnice slovenske likovne ustvarjalnosti. Slikanica je doživela številne ponatise doma in v tujini ter prejela vrsto nagrad.
Likovno je opremljala tudi učbenike ter sodelovala z revijami za otroke in mladino. Z dopadljivo realistično likovno govorico je znala približati besedilo mladim bralcem, kot slikarka pa je ustvarjala predvsem krajine in figuralne kompozicije v olju in akvarelu. Za svoje delo je dvakrat prejela Levstikovo nagrado, visoko priznanje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Roža Piščanec se je rodila na današnji dan leta 1923 v Lovrencu na Dravskem polju.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.