Humanist, pedagog in zgodovinar PETER PAVEL VERGERIJ je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter cesarja Sigismunda spremljal na Češko in Madžarsko, kjer se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 12 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal okoli 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji leta 1444 v Budimpešti.
—–
Farmacevt, naravoslovec in kartograf HENRIK FREYER je bil po diplomi iz farmacije na Dunaju in nekaj letih lekarniške službe v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani v letih od 1832 do 53 kustos deželnega muzeja v Ljubljani. Tam je prepariral nekaj sto živali ter uredil herbarij in zbirko žuželk. Njegova pomembnejša preparatorska dela so celoten skelet jamskega medveda v Ljubljani in kita v Trstu ter zbirke eksotičnih ptičev. Med drugim je bil tudi zbiralec favne in raziskovalec kraških jam.
Kot naravoslovec je preučeval Julijske Alpe. Na botaničnih popotovanjih je zbiral kartografsko gradivo in 1845. leta izdal zemljevid vojvodine Kranjske z dosledno slovenskimi topografskimi imeni; nemška imena so le dodana. Henrik Freyer je bil član več mednarodnih znanstvenih ustanov. Rodil se je na današnji dan leta 1802 v Idriji.
—–
Ena naših najuglednejših opernih in koncertnih pevk CIRILA MEDVED ŠKERLJ je bila tudi pedagoginja in gledališka igralka. Glasbo in igralsko umetnost je študirala na Dunaju, nato pa je sprva nastopala kot koncertna pevka v Trstu in Gorici. Od leta 1918 je bila članica Opere, v letih od 1921 do 1937 pa Drame Narodnega gledališča v Ljubljani. Hkrati je vodila operno šolo na konservatoriju Glasbene matice. Bila je igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor, vendar je oblikovala tudi resne in tehtne karakterne vloge.
Cirila Medved Škerlj se je rodila na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
——
Na današnji dan pred 26-imi leti je v Kočevskem rogu pred množičnim grobiščem domobrancev, ki so jih Britanci po koncu druge svetovne vojne vrnili z avstrijske Koroške in so bili tu brez sodnih procesov pobiti, potekala spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi.
Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter ob čim jasnejšem ugotavljanju vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati vsaki želji po obračunavanju.