Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov