Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov