Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov