Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov