Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.07.2016


Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.


Na današnji dan

6242 epizod

Na današnji dan

6242 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.07.2016


Pesnik SYFERIDUS SWEVUS, tudi Sifrid, je izpričan sredi 13. stoletja. Po poklicu najbrž krznar, doma s Švabskega, je po zgodnji ženini smrti in razsipnem življenju neznano kdaj prišel v kartuzijanski samostan v Jurkloštru. Tam je začel pisati pesmi. Najobsežnejša »Commendacio celle« (Hvalnica celici) obsega 468 rimanih heksametrov v skrbno pretehtani zgradbi, sestavljeni iz trinajstih poglavij. Posamezni odlomki se odlikujejo po bogastvu notranjih rim, ki v dolgih nizih večkrat prehajajo v prave virtuozne bravure.
Pesem z izrazito himničnim navdihom je izraz pristnega doživljanja meniškega stanu, avtor pa se zaveda, da ga v Jurkloštru kot tujca hrani slovenska zemlja. Po obsegu druga Sifridova pesem je hvalnica Barbenžanu Leopoldu VI., ustanovitelju kartuzije v Jurkloštru; obsega 247 rimanih trohejskih sedmercev. Bolj kot pesniška je pomembna njena dokumentarna vrednost, saj vsebuje za zgodovino precej pomembnih podatkov. Rokopis iz srede 13. stoletja z okoli 750 verzi meniha Syferidusa Swevusa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
—–
STANKO LAPAJNE je študiral pravo v Gradcu in Pragi ter tu leta 1901 doktoriral, nato pa je delal kot odvetnik na Dunaju in v Krškem. Leta 1920 je postal redni profesor za obče državljansko ter mednarodno zasebno in kazensko pravo na pravni fakulteti v Ljubljani. Objavljal je v strokovnih revijah ter pripravil več kot 70 različnih del, razprav ali predlogov zakonskih načrtov in knjig. V vseh delih se izražata njegova univerzalistična nota in širina pri obravnavi pravne norme in njenega pomena za posamezna razmerja; njegovo vodilo je bilo ustvariti sistematiko. Stanko Lapajne se je rodil na današnji dan leta 1878 v Ljutomeru.
—–
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
—–
Skladatelj RISTO SAVIN, s pravim imenom Friderik Širca, je bil po poklicu topniški častnik in je leta 1918 dosegel čin generalmajorja. Po prvi svetovni vojni se je popolnoma posvetil skladanju. Sodi v tisto generacijo naših skladateljev, ki niso bili poklicni glasbeniki, a so s trdnim kompozicijskim znanjem in sodobnimi estetskimi pogledi veliko prispevali k posodabljanju glasbenih prizadevanj in stilne naravnanosti na Slovenskem ob začetku prejšnjega stoletja. Savinova začetna dela so napisana v klasično-pozneje pa so dobila novoromantične poteze.
Zakoreninjenost v domačih tleh pa se kaže v vplivu južnoslovanske folklore, ki jo je čutiti v njegovih največjih delih, treh operah: Lepi Vidi, Gosposvetskem snu in Matiji Gubcu. Drugo področje njegovega komponiranja so bili samospevi, napisal pa je tudi več deset zborovskih skladb za razne zasedbe; med temi jih je več posvetil mladini in so napisane na Župančičeva besedila. Skladatelj Risto Savin se je rodil na današnji dan leta 1859 v Žalcu.


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

27. januar - vdor nemških sil v Cerkno (1944) in opravičilo za zunajsodni umor (2002)

Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

26. januar - Marijan Lipovšek (1910) pomembna osebnost naše glasbene ustvarjalnosti

Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov