Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo na današnji dan leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef, ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v črno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, folkloristike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v časniku Ljubljanske Novice. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka Marija Nikolájevna Borislávska, bolj znana kot MARIJA NABLOCKA, se je rodila na današnji dan leta 1890 v Ástrahanu v Rusiji. Igralstva se je učila pri uglednih ruskih pedagogih. 1922. leta je prišla v ljubljansko Narodno gledališče, sedanjo Dramo, in se hitro uvrstila med njegove najboljše igralke. Vanj je prinašala čar velemesta, razkošje salona, kultivirano erotičnost ter zamotano in zelo rafinirano ženskost visoke družbe.
Umetniški dar Marije Nablocke se je še posebno izrazil pri oblikovanju psihološko-realističnih, tragičih in tragikomičnih likov, izjemna pa je bila tudi pri oblikovanju komedijskih likov renesančnih dramskih del.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.