Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Neveljaven email naslov