Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov