Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Misijonar in cerkveni dostojanstvenik JANEZ VERTIN se je po končani gimnaziji v Novem mestu 1863 s starši preselil v Združene države Amerike. Tam je študiral teologijo in leta 1879 postal škof v misijonski škofiji Marquette v zvezni državi Michigan; nasledil je prav tako slovenskega škofa Ignacija Mraka. Organiziral je cerkveno življenje med Indijanci in priseljenci ter škofijo preoblikoval v redno. Postavil je novo stolno cerkev, več cerkvenih poslopij, šol in socialnih ustanov ter s pastirskimi listi oblikoval cerkveno zavest. Janez Vertin se je rodil na današnji dan leta 1844 v Dobličah pri Črnomlju.
—–
Po slovenski čitalnici v Trstu, ustanovljeni januarja leta 1861, so slovenski rodoljubi na današnji dan istega leta ustanovili še čitalnico v Mariboru. Sledili sta jima čitalnici v Ljubljani in naslednje leto v Celju. Mariborska je imela prvo prireditev, bésedo, 7. oktobra 1861. leta; uvod v bogat kulturni spored je bila recitacija “Maribor”.
—–
Politik ALEŠ STANOVNIK je po študiju na Dunaju leta 1926 v Ljubljani doktoriral iz prava. Že v mladosti se je zanimal za socialna vprašanja in se vključil v krščansko mladinsko gibanje, tako imenovano križarstvo, ki se je zavzemalo za reformo in poglobitev religioznega življenja. Pozneje je postal pravni svetovalec Jugoslovanske strokovne zveze ter finančno pomagal glasilu krščanskosocialističnega delavstva “Delavske pravice”. Njegov politični cilj sta bili zedinjena Slovenija in slovenska država, vključena v jugoslovansko zvezo.
Na Jesenicah, tam je imel odvetniško pisarno, je sodeloval s člani komunistične partije ter denarno podpiral delavsko glasilo »Naš kovinar«. Po nacistični okupaciji Gorenjske leta 1941 so ga izgnali v Srbijo, a se je kmalu vrnil v ilegalo v Ljubljano. Postal je član vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, v katerem je zastopal krščanske socialiste. Maja leta 1942 so ga italijanski okupatorji aretirali in nekaj pozneje kot talca ustrelili v Gramozni jami. Aleš Stanovnik se je rodil na današnji dan leta 1901 v Horjulu
—–
Pesnik in prevajalec HERMAN VOGEL je leta 1967 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nato novinar pri časniku “Delo”, pozneje pa glavni urednik “Založbe Obzorja” v Mariboru. Kot pesnik se je prvič predstavil leta 1967 v almanahu “Štirinajst”, leto pozneje je izšla njegova prva samostojna zbirka “Razdalje rastejo”, nato pa je izdal še štiri.. Za njegovo liriko je značilno dvoje prepletajočih se stalnic: pripadnost zrelemu slovenskemu modernizmu in samospraševanju lirskega subjekta, ki ga doživlja izrazito refleksivno in poudarjeno čustveno, ter eksperimentiranje z zvočno in pomensko plastjo pesniškega jezika.
Herman Vogel se je rodil na današnji dan leta 1941 na Lomu pri Mežici, pred dvema mesecema pa so mu v Aleji zaslužnih pred Narodnim domom v Mežici odkrili doprsni kip.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov