Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.07.2016


Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 510-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.
Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
—–
Filolog in literarni teoretik JAKOB KELEMINA se je rodil na današnji dan leta 1882 na Vinskem Vrhu. Germanistiko je študiral v Gradcu in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na gimnazijah v Novem mestu in v Ljubljani, leta 1920 pa je bil imenovan za docenta germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1928 je bil na njej redni profesor in do smrti predstojnik germanskega seminarja. V dvajsetih letih je na filozofsko fakulteto uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike. Leta 1954 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik VINKO BITENC se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida pri Ljubljani. Na ljubljanskem konservatoriju je študiral dramsko igro in režijo, pesmi pa je začel pisati že v gimnazijskih letih in jih objavljati v revijah »Zora« in »Preporod«. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na Poljskem in to obdobje je močno odmevalo v njegovem literarnem delu: v kratkem romanu »Sončne pege«, v enajstih kratkih zgodbah o vojni in njenih posledicah ter v pesmih iz tistega časa.
Pred drugo svetovno vojno je objavljal v otroških listih »Zvonček«, »Mlado jutro«, »Mladi Slovenec«, »Vrtec« in »Naš dan«, ki ga je dlje časa tudi urejal. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. Po drugi svetovni vojni je Vinko Bitenc sodeloval pri različnih revijah, napisal nekaj radijskih iger ter v esperantskih revijah objavljal svoja izvirna dela ter prevode slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.07.2016


Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 510-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.
Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
—–
Filolog in literarni teoretik JAKOB KELEMINA se je rodil na današnji dan leta 1882 na Vinskem Vrhu. Germanistiko je študiral v Gradcu in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na gimnazijah v Novem mestu in v Ljubljani, leta 1920 pa je bil imenovan za docenta germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1928 je bil na njej redni profesor in do smrti predstojnik germanskega seminarja. V dvajsetih letih je na filozofsko fakulteto uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike. Leta 1954 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik VINKO BITENC se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida pri Ljubljani. Na ljubljanskem konservatoriju je študiral dramsko igro in režijo, pesmi pa je začel pisati že v gimnazijskih letih in jih objavljati v revijah »Zora« in »Preporod«. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na Poljskem in to obdobje je močno odmevalo v njegovem literarnem delu: v kratkem romanu »Sončne pege«, v enajstih kratkih zgodbah o vojni in njenih posledicah ter v pesmih iz tistega časa.
Pred drugo svetovno vojno je objavljal v otroških listih »Zvonček«, »Mlado jutro«, »Mladi Slovenec«, »Vrtec« in »Naš dan«, ki ga je dlje časa tudi urejal. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. Po drugi svetovni vojni je Vinko Bitenc sodeloval pri različnih revijah, napisal nekaj radijskih iger ter v esperantskih revijah objavljal svoja izvirna dela ter prevode slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi.


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov