Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.07.2016


Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 510-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.
Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
—–
Filolog in literarni teoretik JAKOB KELEMINA se je rodil na današnji dan leta 1882 na Vinskem Vrhu. Germanistiko je študiral v Gradcu in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na gimnazijah v Novem mestu in v Ljubljani, leta 1920 pa je bil imenovan za docenta germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1928 je bil na njej redni profesor in do smrti predstojnik germanskega seminarja. V dvajsetih letih je na filozofsko fakulteto uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike. Leta 1954 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik VINKO BITENC se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida pri Ljubljani. Na ljubljanskem konservatoriju je študiral dramsko igro in režijo, pesmi pa je začel pisati že v gimnazijskih letih in jih objavljati v revijah »Zora« in »Preporod«. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na Poljskem in to obdobje je močno odmevalo v njegovem literarnem delu: v kratkem romanu »Sončne pege«, v enajstih kratkih zgodbah o vojni in njenih posledicah ter v pesmih iz tistega časa.
Pred drugo svetovno vojno je objavljal v otroških listih »Zvonček«, »Mlado jutro«, »Mladi Slovenec«, »Vrtec« in »Naš dan«, ki ga je dlje časa tudi urejal. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. Po drugi svetovni vojni je Vinko Bitenc sodeloval pri različnih revijah, napisal nekaj radijskih iger ter v esperantskih revijah objavljal svoja izvirna dela ter prevode slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.07.2016


Do leta 1504 je bil najvišji predstavnik mestne uprave v Ljubljani mestni sodnik. Opravljal je upravne in sodne posle, vendar je bil pri teh pristojen le za civilne in manjše kazenske zadeve. Volili so ga meščani, odgovarjal pa je mestnemu svetu. Čeprav ni imel stalne plače, je bil vseeno najbolje plačani mestni uradnik; prejemal je namreč del pisarniških pristojbin za izstavitev listin, ki jih je podpisal in opečatil. Februarja leta 1504 je cesar Maksimilijan I. izdal listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je na današnji dan pred 510-imi leti najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
V tistem času so bile vse politične pravice v rokah meščanov, saj so imeli le ti pravico voliti predstavnike mestne samouprave. Status “meščana” je lahko pridobil le osebno svoboden posameznik, ki se je ukvarjal z obrtjo ali trgovino in ki je živel znotraj mestnega obzidja. Služinčad in dninarji niso bili “meščani”; prav tako ne plemiči, njihovi podložniki in duhovščina.
Meščani so izvolili “mestni svet”, ta pa sprva mestnega sodnika in pozneje še župana. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v mestni upravi tudi špitalski mojster, mestni pisarji in dva blagajnika, ki sta nadzorovala stojnice, prodajalne in vse nepremičnine ter na splošno gospodarila z mestnim imetjem. Glavni blagajnik je moral na koncu poslovnega obdobja poročati magistratu, njegovo delo pa je pregledala še posebna komisija.
Manj vidne, a nič manj pomembne so bile tudi nekatere druge službe: mitničarji, mestni stražarji ter zapiralci in čuvarji mestnih vrat. Ljubljana je imela v srednjem veku šest mestnih vrat, ki so jih ob mraku zaklenili. V Mestnem muzeju hranijo enega izmed ključev iz 15. stoletja, ki so ga v 19. stoletju našli med poglabljanjem Ljubljanice.
—–
Filolog in literarni teoretik JAKOB KELEMINA se je rodil na današnji dan leta 1882 na Vinskem Vrhu. Germanistiko je študiral v Gradcu in tam tudi doktoriral. Najprej je poučeval na gimnazijah v Novem mestu in v Ljubljani, leta 1920 pa je bil imenovan za docenta germanistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1928 je bil na njej redni profesor in do smrti predstojnik germanskega seminarja. V dvajsetih letih je na filozofsko fakulteto uvedel literarno teorijo kot samostojno vedo. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike. Leta 1954 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj, pesnik in dramatik VINKO BITENC se je rodil na današnji dan leta 1895 v Podgori, ki je zdaj del Šentvida pri Ljubljani. Na ljubljanskem konservatoriju je študiral dramsko igro in režijo, pesmi pa je začel pisati že v gimnazijskih letih in jih objavljati v revijah »Zora« in »Preporod«. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na Poljskem in to obdobje je močno odmevalo v njegovem literarnem delu: v kratkem romanu »Sončne pege«, v enajstih kratkih zgodbah o vojni in njenih posledicah ter v pesmih iz tistega časa.
Pred drugo svetovno vojno je objavljal v otroških listih »Zvonček«, »Mlado jutro«, »Mladi Slovenec«, »Vrtec« in »Naš dan«, ki ga je dlje časa tudi urejal. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. Po drugi svetovni vojni je Vinko Bitenc sodeloval pri različnih revijah, napisal nekaj radijskih iger ter v esperantskih revijah objavljal svoja izvirna dela ter prevode slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi.


17.10.2022

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


16.10.2022

16. oktober - arhitektov pečat Murski Soboti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


15.10.2022

15. oktober - 140 let Poezij Simona Gregorčiča

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


14.10.2022

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.10.2022

13. oktober - od borca za severno mejo do rektorja ljubljanske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.10.2022

12. oktober - Mitreji, svetišča davnih dni

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.10.2022

11. oktober - spodbuda prekmurski književnosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


10.10.2022

10. oktober - kratko življenje predplebiscitnih obljub

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


09.10.2022

9. oktober - Bled in Bohinj h Kraljevini SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

8. oktober - 18-letni upornik proti nacizmu iz Maribora

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 39 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov