Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov