Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov