Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov