Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razprava o numerični teoriji
Nenavadno združenje v Mariboru
Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.
Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.
Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.
Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici. Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov