Tabula Peutingeriana je kopija rokopisne cestne karte rimskega imperija iz 12. ali 13. stoletja, izvirnik pa je nastal verjetno v tretjem stoletju. Imenuje se po augsburškem humanistu Peutingerju, ki jo je pred nekaj več kot pol stoletja našel v nekem južnonemškem samostanu. Karta na pergamentu je dolga šest metrov in tričetrt in široka 34 centimetrov.
Prikazuje ozemlje okrog Sredozemlja; narisane so ceste, mesta, njihova imena in razdalje med njimi. Ker zajema tudi slovensko ozemlje in popisuje mesta in naselja ob petih cestah pri nas, je pomemben vir za našo starejšo zgodovino. Tabulo Peutingerino hrani avstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju, njena kopija s popravki, ki jih je za naše ozemlje vnesel Valentin Vodnik, pa je v ljubljanskem Narodnem muzeju.
—–
RADO ZAKONJŠEK – Cankar je bil sprva kmečki delavec, pozneje publicist, leta 1941 pa urednik tednika Družina v Celju. Kmalu po začetku narodnoosovobodilnega gibanja se je priključil Revirski partizanski četi. Leto kasneje je v hribih nad Taborom zgradil partizansko tiskarno, imenovano Tehnika Cankar, pozneje pa še fototehniko in bil nato do konca vojne vodja Pokrajinske tehnike za Štajersko. Po vojni je med drugim urejal revijo Borec, delal pri časopisih Večer in Ljubljanski dnevnik ter objavil več knjig. Rado Zakonjšek se je rodil na današnji dan leta 1913 pri Svetem Miklavžu nedaleč od Tabora.
—–
Morski biolog MIROSLAV ZEI je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju.
Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije.
Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehnični fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki.
Objavil 45 znanstvenih razprav, vrsto strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter petnajst knjig. Za svoje življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in njenemu mednarodnemu ugledu je ob svoji 90-letnici prejel Zlati red Republike Slovenije za zasluge, Univerza na Primorskem pa mu je prvemu po svoji ustanovitvi podelila častni doktorat. Miroslav Zei – uvrščajo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil na današnji danleta 1914 v Nabrežini pri Trstu.