Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov