Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov