Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov