Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov