Po starem izročilu se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in piranskemu župniku prek njiju sporočila, naj popravi njej posvečeno cerkvico, ki je stala tam že nekaj sto let. Župnik je že naslednjo nedeljo pri slovesni maši razglasil ta izredni dogodek in naznanil župnijsko romanje tja. Govorice o čudežnem Marijinem prikazánju so se hitro razširile in že decembra istega leta je piranski mestni svet določil, da miloščino in druge premoženjske zadeve strunjanske cerkve upravlja bratovščina Matere božje, ki jo je ustanovil piranski župnik. Od takrat cerkvica v Strunjanu, ki je sicer najjužnejša slovenska romarska pot, ob prazniku Marijinega vnebovzetja že pol tisočletja privablja mnogo romarjev.
—–
Biolog in muzealec GVIDON SAJOVIC je leta 1906 na filozofski fakulteti na Dunaju promoviral iz naravoslovja in nato poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani. Hkrati je v Deželnem muzeju v Ljubljani opravljal tudi neplačano delo v prirodopisnem oddelku. Zavzemal se je za modernejšo predstavitev zbirk po ekoloških načelih. Sourejal je tudi muzejski časopis »Carniolia« in leta 1919 uredil prirodoslovni del »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«. Objavil je približno osemdeset strokovnih in poljudnih člankov, večinoma v muzejski periodiki. Gvidon Sajovic se je rodil na današnji dan leta 1883 v Kranju.

Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani, na današnji dan leta 1909 pa so Dramatično društvo ustanovili tudi v Mariboru. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev.
Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike. Želja, da bi društvena prizadevanja prerasla v poklicno gledališče, se je izpolnila šele leta 1919. Formalno je mariborsko Dramatično društvo obstajalo, tako kot ljubljansko, do druge svetovne vojne, vendar ni imelo več nekdanjega vpliva.
—–
Prevajalka GITICA JAKOPIN se je rodila na današnji dan leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem. Diplomirala je iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega pa je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado.