Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov