Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov