Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog FRIEDRICH TELLER se je po študiju na dunajski univerzi zaposlil na državnem geološkem zavodu in bil do leta 1900 glavni geolog. Geološko je kartiral v severni Sloveniji; izdelal je liste Železna Kapla – Kokra,. Pragersko – Slovenska Bistrica, Mozirje, Velikovec in Celje – Radeče ter zanje napisal razlage. Veliko je prispeval tudi k razčlenitvi paleozojskih in triasnih skladov ter raziskal traso karavanškega železniškega predora. Friedrich Teller se je rodil na današnji dan leta 1852 v Karlovyh Varyh na Češkem.
—–
Dirigent in glasbeni pedagog MATEJ HUBAD se je rodil na današnji dan leta 1866 v Podvodju pod Šmarno goro. Na dunajskem konservatoriju je študiral solopetje in teoretske predmete, nato pa je poučeval na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Leta 1917 je prevzel mesto ravnatelja te šole. Predvsem zaradi njegovega prizadevanja so leta 1919 pri njej ustanovili Konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost. Pred prvo svetovno vojno in po njej je Matej Hubad vzgojil večino slovenskih opernih in koncertnih pevcev.
—–
Pesnik, jezikoslovec, literarni zgodovinar in etnolog AVGUST PAVEL je leta 1909 v Budimpešti diplomiral iz hungaristike, latinistike in slavistike, nekaj let pozneje pa je iz slavistike tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v nekaj madžarskih mestih, v Szombathelyju pa je hrati vodil tudi muzej. Pomembno je njegovo jezikoslovno delo, predvsem monografija o glasoslovju slovenskega narečja v njegovem rojstnem kraju Cánkovi, ki je temeljni prispevek za raziskovanje prekmurščine, ter obravnava porabskega govora v več etnoloških študijah v madžarščini.
V rokopisu je ostala njegova med drugo svetovno vojno napisana prekmurska slovnica. Prevedel je nekaj pesniških in proznih slovenskih del v madžarščino, dvakrat pa so izdali njegove prevode slovenskih ljudskih pesmi. Tudi sam je pisal pesmi v prekmurščini in madžarščini. Najpomembnejši kulturni posrednik med Madžari in Slovenci v letih med obema svetovnima vojnama Avgust Pavel, se je rodil na današnji dan leta 1886 na Cankovi v okolici Murske Sobote.
—–
Zborovodja, glasbeni pedagog in skladatelj MAKSO PIRNIK se je rodil na današnji dan leta 1902 na Prelogah pri Slovenskih Konjicah. Iz solopetja in kompozicije je diplomiral leta 1933, nato pa je med drugim poučeval tudi na Rakeku, kjer je vzgojil Mladinski pevski zbor Miroslav Vilhar in z njim zaslovel po Sloveniji. Med narodnoosvobodilnim bojem je v Beli krajini in na Primorskem vodil pevske zbore, prirejal koncerte in festivale, organiziral glasbene tečaje ter seveda komponiral. Po vojni je bil med drugim referent za glasbo na tržaškem radiu, kot zborovodja pa je deloval tudi v zamejstvu. Skladal je komorna dela, za vokalna pa je izbiral besedila s socialno tematiko; odtod izvira tudi njegova samorastniška trpkost izraza.
—–
Operni režiser FRANJO POTOČNIK je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser. Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov