Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov